Kakšen zgled si svoji okolici?
Astrologija me je pritegnila prvo sekundo, ko sem se bolj od blizu spoznala z njo. Govori točno o tistem kar čutim sama, da obstaja, govori in pokaže nam točno tam, kjer je potrebno delati in odkriva dele sebe, ki jih ne želimo osvetliti. Mogoče, ker nas je strah ali ker ne verjamemo dovolj vase. Pokaže nam tisto kar mogoče sami ne vidimo, ker smo preveč vpeti v svojo zgodbo. Nisem pristaš tega, da se daje moč drugim, tudi, če govorimo o astrološki karti, vendar velikokrat pridemo hitreje do odgovora, ko nas nekdo katerega smo začutili samo malo usmeri kam naj bolje pogledamo in na kaj se osredotočiti.
Prav astrologija je tista s katero sem bolje razumela delovanje svojega partnerja ter svojega otroka. Seveda, kot vedno bom tudi v tem zapisu poudarila, da je otrok podaljšana roka staršev, kar je tudi lepo vidno v karti. Zanimivo je, ker velikokrat ne opazimo, da moramo prav sebe spremeniti, če želimo, da naš otrok deluje drugače. Kot primer bi navedla zanimivo situacijo, ki sem jo opazovala pred kratkim. Mamica s fantkom je želela prečkati cesto, ko je sina poslala na prehod za pešce, sama pa prečkala nepravilno, saj jo je na drugi strani čakala prijateljica. Kako menite, da se je počutil otrok? Po mojem mnenju zmeden, predvsem pa se mu je zdelo nepošteno, saj ga oseba v katero najbolj verjame uči eno, sama pa počne drugo. In takih dogodkov se je nam dogodilo ogromno. Zato se danes počutimo zmedeni, nesigurni, v sebi čutimo, da je za nas prav en vidik, ostali pravijo, da je treba početi drugače.
Prav tako želim izpostaviti še eno zelo pomembno stvar. Ko otrok ne razume seštevanja in odštevanja, ali ko mu ena vaja pri športu ne gre najbolje, poiščemo sto in en način, da mu pomagamo, vzamemo vse možne pripomočke, da razume. Ko pa pridejo na plano čustva, vera vase, zaupanje in pozitivna naravnanost, takrat večina nas pogrne na polni črti. Zakaj ne polagamo več fokusa tudi na to znanje? Kdo od nas si ne bi želel, da je njegov otrok samozavesten, zna ceniti svoje znanje in sposobnosti, predvsem pa, da je čustveno stabilen? Odgovor pozna vsak od nas v sebi, vendar je težko, ker otrok vidi zgled, ta zgled pa smo mi. Tukaj pa je prelomna točka, ko prične delo na sebi in kopanje globin, da prekineš vzorce, ki se ponavljajo.
Meni je bilo zabavno kot otrok opazovati oba starša kadilca, ki sta mi prigovarjala, da kajenje škodi in ni prav da bi to počela. Vem, da sta mi želela samo dobro, ker me imata neizmerno rada in sama nisem kadilka, vendar priznam, da sem bila zelo zmedena. Takih primerov ima vsak od nas malo morje, moj namen je spodbuditi vsakega, ki bere ta zapis, da se zaveda, kako pomembna je beseda in dejanje, ko nekaj govorimo in drugo počnemo.
Danes s tem znanjem, ki ga imam menim, da se čustvene nestabilnosti dogajajo vsem, vsak čuti žalost, razočaranje, jezo, vzhičenost, vznemirjenost ipd., vendar se s časom, ko se pričneš spoznavati in odkrivati vzroke le tega spremenijo reakcije in odzivi.
V preteklosti so bile moje reakcije zelo intenzivne, z veliko mero besa, jeze in glasnega vpitja, danes to doživljam na drugačen način, predvsem pa ne krivim okolice, da se mi to dogaja. Pogovorim se sama s sabo, preverim občutke in prediham, ker najpomembneje kar sem se naučila je, da ne odreagiram na prvo žogo. Moj Lev v podznaku mi ni dovolil, da sem tiho, saj ogenj sili ven, želi biti prvi in glavni. Danes nimam več potrebe dokazovati, da imam prav, saj sem z umirjenim tonom in sigurnostjo vase bolj slišana kot prej s kričečim glasom.
Če pomislite, kdo vas bolj pritegne: oseba, ki ni sigurna vase, ki vstopi v prostor polna ega in “nafopana” do stropa ali oseba, ki vstopi nasmejana, sigurna vase in prijazna? Nobena od oseb ni slaba, ali hudobna. Razlika v njiju je, da ena ne čuti več potrebe po dokazovanju, ker verjame vase, druga pa ta nivo še ni dosegla in mora biti glasna, da je videna.
Strah ubija kreativnost in je nasprotnik zaupanja. Naša moč je v zaupanju in vsak od nas to premore, ker ljudje smo čudež življenja. Vsak od nas je pomemben, brez TEBE sestavljanka ne bi bila popolna.
