fbpx
Skip to content Skip to sidebar Skip to footer

HVALEŽNOST

Ljudje smo zanimiva bitja, vsi se zavedamo in čutimo v sebi kaj bi bilo za nas dobro, vendar še vedno stmimo in hodimo po starih poteh. Po poteh, ki nas izmučijo, po kamnih, ki nas spotikajo ter bo hribu, ki smo ga ničkolikokrat že prehodili in še vedno na vrhu skoraj izdahnemo. Na poti vidimo en kup stranskih poti, ki nas vlečejo in nas kličejo, vendar je strah pred neznanim tako močen, da klic preslišimo. Seveda, najbolj sigurna in poznana je že prehojena pot, zakaj bi poskusil nekaj novega, če ni tako slabo si ponavljamo znova in znova.

Koga želimo preslepiti? V nas se poraja občutek nehvaležnosti, da ne znamo ceniti to kar imamo. Je res temu tako? Da smo vsak dan posebej hvaležni za življenje, zdravje, bližnje in vse kar spada zraven je še ena bistvena sestavina za izpolnjeno življenje, saj je ravno hvaležnost ta, ki nam prinaša notranje zadovoljstvo. Biti hvaležen pomeni, da v sebi občutiš srečo in radost za stvari, osebe in dogodke, ki se ti dogajajo, te učijo in nosijo pomembne lekcije. Moja vprašanje je ali moramo ravno iz te hvaležnosti vztrajati v nezdravih odnosih, službi, ki nas izčrpava in okolju, ki nam jemlje vso energijo? Odgovor je definitivno ne, če čutiš, da te toliko izčrpava, da ne funkcioniraš več. Vztrajati in poiskati hvaležnost je potrebno, ko v vsem tem kaosu najdeš še kaj pozitivnega, ko pozitivno še vedno prevlada nad negativnim. Vendar kje je meja? Spet smo pri komunikaciji do samega sebe, ko se je potrebno vprašati, kaj zase želiš. Potrebno se je umiri, da resnično začutiš notranji odgovor. Narediti nekaj v jezi, ker boš ti zdaj že videl, kaj sem jaz sposobna, ne obrodi zdrave sadove. Ujamemo se v svoje mreže iz kateri je težko priti ven. Ko smo na dnu večina nas išče uteho v zunanjosti, v knjigah, predavanjih in raznih svetovalcih. Tudi sam sem to počela, vendar je bistveno ne biti odvisen od zunanjih dražljajev in stvari. Sama sem na svoji poti v neki točki postala odvisna od knjig in svetovanj, na koncu pa sem ugotovila, da je vse to kar iščem zunaj znotraj mene.

Na svetovanju sem dobila vprašanje, kje začeti, vse razumem, ampak ne vem kje začeti. Zelo mi je znano in domače to vprašanje, vendar so mene moje izkušnje naučile, da v prvi vrsti imamo vse v sebi. S tem ko opazujemo svojo okolico, svoje notranje doživljanje, svoje reakcije in občutke, ki nam določene osebe ali dogodki sprožajo je priložnost za delo na sebi. Odpre se ti knjiga, ki jo nosiš v sebi, knjiga, ki je tvoja, samo tvoja in edinstvena. Napisana samo zate. Ta knjiga so tvoje izkušnje in tvoje bolečine, ki jih poznaš samo ti in nihče drug. Se strinjam, da je v pomoč svetovalec ali knjiga, saj tako prej pridemo do spoznanj in »aha momentov«, vendar do takrat, ko od tega nisi odvisen – vem, tukaj sebi kopljem jamo, saj sem tudi sama svetovalka, vendar ena modra misel pravi: »ne delaj drugim tistega kar ne želiš, da drugi počnejo tebi.« In tega se držim, sama ne želim biti odvisna od okolice, zato niti za svoje stranke, ki pridejo na mojo pot ne želim, da so odvisne od mene. Moja naloga je, da te skozi svetovanje in astrološko karto popeljem na začetek, ko si vedel/a, da je vse mogoče, da si ti kreator/ka svojega življenja in da je od tebe odvisno, kako boš odreagirala na določeno situacijo.

Pred časom sem se pogovarjala s punco, ki že vrsto let vztraja ob partnerju, ki jo grozno žali, podcenjuje in zelo grdo ravna z njo. Vendar ona vztraja, ker ima v sebi občutek, da bi s tem, ko zapusti ta odnos bila nehvaležna, saj ni tako slabo, pravi. Ostali imajo veliko hujše zadeve v življenju, si ponavlja. Res je, lahko obstajajo še hujše zadeve, vendar se ne gre tukaj za to. Gre se za ljubezen do sebe, za odnos, ki ga imamo mi sami do sebe, za zdravo ljubezen in komunikacijo, ki jo imamo do sebe. Koliko se ima ta punca rada, da dovoli te grozote? Kako komunicira sama do sebe, če dovoli, da ji on govori toliko žalnih besed? Tega je danes ogromno. Veliko deklet živi v nezdravih odnosih, kjer jih partnerji žalijo, pretepajo in podcenjujejo. Vendar se jim v prvi vrsti to dogaja, ker se nimajo zdravo rade, ker ne znajo komunicirati same s sabo in se vprašati, kaj si zase želijo. Bojijo se ostati same, vendar ali niso same tudi sedaj. Kam pelje ta svet? Niti se ne zavedamo, koliko družin živi v takem okolju, kjer je na dnevnem redu žaljenje, podcenjevanje, nasilje in vse kar spada zraven. V ozadju se skriva strah. Strah hromi in ne dovoli zaživeti na polno, strah nas drži nazaj, ko se enkrat izmuzneš njegovemu objemu, nima več moči nad tabo. Sama sem poskusila ta strah, poznam občutek, ko si nemočen in misliš, da ne moreš nič narediti. Vendar vedno obstaja rešitev. Vedno je pot. Odgovor pa se skriva v tebi, išči pri sebi, ker je edina prava resnica tista, ki jo čutiš ti.

Verjemi vase in odpri svoje srce.