Se sploh zavedamo pomena vrednot?

Danes se hitro zgodi, da pozabimo, zakaj smo se odločili truditi za neko stvar. Cilj, ki si ga postavimo je vedno povezan z vrednotami. In če to vse skupaj zapakiramo, se za vsem skriva odločitev.

Vendar je tukaj past v katero se vsak izmed nas lahko ujame. Odločitev je dejansko nekaj kar je povezano s prepričanji. V zadnjem času pa vsi veliko pišemo ravno o prepričanjih, ki jih je potrebno spustiti. Kje je sedaj ta meja in balans, ko so zadeve v ravnovesju?

Preden se poglobimo v to, gremo najprej lepo počasi.

Vrednote so tiste, ki nas v življenju ženejo naprej. So nek smerokaz, ki nas usmerja po poti do cilja. Lahko bi jih definirali kot osnovna prepričanja in načela, kot nek temelj, ki gradijo naša življenja. S tem ko poznamo lastne vrednote in jih osmislimo je večja verjetnost, da bodo naše misli in delovanje veliko bolj jasno in pretočno.

Predstavljajte si letalo brez pilota, verjetno bi ob prvi nevarnosti strmoglavilo, če mu nekdo v ozadju ne bi dal ukaz kaj narediti (cilj). S tem, ko raziskujemo po sebi, po lastnih vrednotah istočasno izboljšujemo rezultate na tistih področjih, ki nam veliko pomenijo.

Hkrati je ključno prepoznati, da naše vrednote usmerjajo, kako bomo porabili svoj trenutni čas, in si postavili prioritete. Tukaj smo že pri prvi komponenti, ki je tesno povezana z vrednotami. Postavljanje prioritet je zelo pomembno, saj s tem lahko učinkovito sledimo cilju in željam, ki so za nas pomembne.

Prioritete si postavljamo predvsem zato, da:

💛 učinkovito porabimo svoj čas,

💛 povečamo svojo produktivnost,

💛 zmanjšamo stres,

💛 dosegamo cilje in

💛 smo jasni in osredotočeni.

Vendar pri vsem tem obstaja tudi nekaj pasti, ki se na tej poti pojavijo in sicer, ko si naložimo preveč prioritet, lahko postanemo preobremenjeni, kar ponovno pripelje do občutka, da nismo dovolj dobri. Prioritete in prav tako vrednote se lahko skozi čas spreminjajo in s tem ni nič narobe. Pametno je, da svoje vrednote vsake nekaj mesecev prevetrimo in naredimo en »check«.

Če je bila do neke starosti naša prioriteta vloga mame, se to definitivno spremeni, ko otroci odrastejo in gredo iz svojega gnezda. Takrat nas ne potrebujejo več v taki meri, da bi bili oni na spisku prioritete, lahko kot primer naveden tudi prioriteto »gradnje hiše«, ko je enkrat zgrajena ni več to naša glavna prioriteta ipd.

Če pa govorimo o vrednotah kot so »biti v notranjem miru« ali »spoštovanje«, v smislu, da se spoštujem in ne dovoljujem nespoštovanja do sebe in v enaki meri to ne počnem drugim je to ena od vrednost, ki ji bom sledila lahko celo življenje, lahko pa ne. Odvisno od osebe. In s tem ni nič narobe. Vsak si postavi svoje vrednote in s tem posledično prioritete in to je potrebno sprejeti.

Ni prav ali narobe, so samo različni ljudje in okusi. Zato je tako težko sprejeti, ko nekdo od bližnjih ni več »isti« kot je bil pred leti. Njegove vrednote so se spremenile, in s tem ni nič narobe, ni zaradi tega oseba slaba.

Ena od stvari, ki nas vodi do vrednot je definitivno omejen čas, ki nam je dan. Če bi bil neskončen, verjeto tudi vrednote in prioritete ne bi bile tako zelo pomembne za nas. Vendar, ker imamo v sebi nagon tako živalski kot tudi izpopolnjen razumski del si želimo naš čas izkoristiti v polnosti.

Toda tukaj dobimo prvi izziv. Kako naj se prepustim in začutim, ko moram zastavljati cilje in delovati iz tega razumskega dela, torej uma? Tukaj sem se tudi sama butnila v zid, saj nisem dojemala, kako sedaj to spraviti skupaj, ko se z delom na sebi učimo tudi to, da smo spontani in ne načrtujemo vsak korak.

Srečujemo se z navidezno nasprotujočo si dilemo: kako naj se trudim biti prisoten in se prepustiti toku, ko pa so pred mano jasno zastavljeni cilji, ki zahtevajo moje osredotočenje?

Občutila sem ta notranji konflikt znotraj sebe, saj na eni strani delam na sebi, da bi bila bolj spontana in prisotna, medtem ko na drugi strani življenje zahteva, da zastavljam cilje in določam prioritete.

Rešitev je v iskanju ravnovesja. Jasno zastavljeni cilji in prioritete, ne pomeni, da moramo žrtvovati svojo sposobnost, da se prepustimo trenutku. Ključ je v tem, da postavimo jasne cilje, a ostajamo prilagodljivi in ne načrtujemo poti, ki nas vodi do njih.

Z osredotočenostjo na sedanjost, sprejemanjem nepredvidljivosti in praznovanjem malih zmag, lahko harmonično združimo zasledovanje ciljev z naravnim tokom življenja.

In sedaj vprašam tebe. Poznaš svoje vrednote in s tem svoje cilje ter prioritete?