Skip to content Skip to sidebar Skip to footer

Kaj v tvojem življenju kliče po svobodi?

Vem in verjamem, da se nekdo, ki ga je doletelo nekaj resnično težkega – na primer smrt bližnjega, nesreča s trajnimi posledicami in podobno – s tem ne more strinjati na enak način kot jaz. Pa vendar …

Zase lahko rečem, da se mi ni vedno godilo lahkotno. Za nekatere bi bile moje izkušnje lahko celo grozne, za druge spet ne. In spet smo pri vprašanju, kako se odločimo videti realnost. Pred kratkim sem prebrala, da so preizkušnje in prepreke zgolj naša lastna projekcija strahov, ki jih nosimo v sebi. Torej – če nek strah premagamo, ne bo več preizkušenj in preprek?

Kaj pravzaprav strah sploh je? Kako lahko obstaja, če ga ne vidimo? Če smo res samo v trenutku zdaj – edinem resničnem in oprijemljivem – nas je lahko strah?

Sama bi rekla, da ne. Ta trenutek zdaj je vse v redu.

Vzemimo za primer en zelo pogost strah – strah pred izgubo nečesa. Naj bo to služba, odnos, denar ali nekaj, kar nam res veliko pomeni. Če se v tem trenutku poglobim v to, se zavem, da pravzaprav nisem v trenutku zdaj. Ta trenutek je odnos še tukaj, službo imam, denar je na bančnem računu (ali kjerkoli ga imam). Z mislijo na izgubo torej stopim v prihodnost. Kako je lahko potem strah tako močan, če sploh ni del moje trenutne realnosti?

Vrnimo se k mrkom.

Res je – mrki so tisti trenutki v našem življenju, ki nas predramijo iz nekakšnega zimskega spanja. Prebudijo tudi strahove, ki jih nosimo v sebi. Ne pridejo zato, da nam je težko, ampak zato, da stopimo stopničko višje in zakorakamo proti ciljem, ki smo si jih zadali.

Če se vrnemo še korak nazaj: mrk lahko prebudi tudi naše najgloblje strahove. Pa vendar – ali ni na drugi strani osvobajajoče vedeti, da bomo morda ta strah enkrat za vselej premagali in stopili v svet bolj svobodni, mirni in brezskrbni?

Mrki nas dobesedno prebudijo. In takrat smo pripravljeni narediti korake, ki jih prej ne bi nikoli. Lahko smo z njimi namerno odlašali ali pa se z njimi sploh nismo ukvarjali.

Z vstopom mrka v določeno astrološko hišo se to področje našega življenja osvetli. In mi smo pripravljeni nekaj narediti.

Astrološko poznamo dva mrka – sončnega in luninega. Poznamo tudi popolne, delne in kolobarjaste mrke, vendar bomo v tem zapisu ostali pri osnovni delitvi, da ne zakompliciramo zgodbe.

Najlažje si zapomnimo tako: sončni mrk nekaj odnaša. Nekaj mora stran, da se lahko naredi prostor za novo. To je intenzivno, energijsko zelo nabito obdobje. Prav zato se v tem času odsvetuje začenjanje novih projektov ali novih stvari. Obdobje samo po sebi od nas zahteva veliko moči.

V tem času se lahko dogovori, projekti in načrti spreminjajo ali premikajo. Nič ni povsem sigurno. Energijo je bolje ohranjati zase, biti bolj introvertiran, zadržati moč v sebi in zase.

V času sončnega mrka sta Sonce in Luna v konjunkciji, ob tem pa sta vključena tudi Lunina vozla. Lunina vozla sta izjemno močni točki v astrologiji, ki kažeta našo pot razvoja, govorita o družinski dinamiki in sta nepogrešljiva pri karmičnih zgodbah ter njihovi interpretaciji.

Dnevi po sončnem mrku prinašajo vedno več svetlobe in zagona. Takrat je priporočljivo začeti z novimi projekti – ne na sam dan mrka, temveč vsaj tri dni kasneje, ko se Luna dovolj oddalji od Sonca.

V tem času se začnejo pojavljati situacije, ljudje in dogodki, ki nas silijo, da nekaj spremenimo ali naredimo drugače. Če smo dovolj odprti in pripravljeni brati “podnapise” iz okolice, bomo zaznali, da nas vesolje podpira.

Sončni mrk je povezan z identiteto, egom, življenjsko smerjo in zavestno voljo. Tukaj se začne nekaj novega. Novo poglavje, ki nam sprva morda ni povsem jasno ali razumljivo, a se kljub temu dogaja. Nekaj starega odide, da lahko pride novo. Spremembe pogosto pridejo od zunaj – skozi ljudi, dogodke ali okoliščine.

Pri luninem mrku pa govorimo o opoziciji med Soncem in Luno. Gledata si v obraz. Če Luna predstavlja čustva in intuicijo, Sonce predstavlja ego in našo podobo. Kaj med tema dvema ni v skladu?

Tudi ti dnevi so lahko naporni, vendar je razlika v energiji. Po sončnem mrku energija narašča, po luninem pa upada in se sprošča. Nekaj dni pred in po luninem mrku prav tako ni priporočljivo začeti novih projektov.

Po luninem mrku je čas za pospravljanje. Za čistko. Vse, kar nam ne služi več, naj odide. Zaključimo, kar je potrebno zaključiti. Odnose, ki nam jemljejo energijo, je smiselno prevetriti. Obleke, nakit in predmete, ki stojijo v omari in so odslužili svoje, je čas odstraniti.

Lunin mrk močno deluje na čustva, nezavedne vzorce in notranje psihološko trenje. Nekaj, kar je v nas dolgo časa zorelo, pride na površje. Lahko pride do resnice, ki je ne moremo več skrivati ali potiskati na stran. Pogosto se pojavi občutek: »Zdaj mi je vse jasno.«

Posameznik lahko to doživlja kot močna čustva – žalost, jezo, olajšanje – kot notranjo napetost, spuščanje in zaključke ter spremembe v odnosih. Spremembe tukaj prihajajo od znotraj. Naši občutki in notranje neravnovesje nas silijo k spremembi.

To je čas, ko je smiselno zaključevati, spuščati, procesirati čustva in se posvečati notranjemu delu – terapijam, pogovorom, svetovanju.

Prihajajoči sončni mrk v znamenju Vodnarja se bo zgodil 17. februarja. Vodnar je znamenje neodvisnosti, svobode in gibanja. V tem času se lahko počutimo ujeti v življenju, v tem, kar počnemo, ali v situaciji, povezani s hišo, kamor nam mrk pade.

Zunanje okoliščine in ljudje nam bodo to jasno kazali. Lahko se bomo počutili omejene, nerazumljene in ujete. Ob pamet nas bo spravljalo dejstvo, da nimamo nadzora nad situacijo, in vso energijo bomo želeli usmeriti v osvoboditev.

Ta sončni mrk zato nosi energijo upora, potrebe po svobodi, neodvisnosti in samostojnosti.

Na področju karte, kamor ti pade, boš želela delovati s to energijo. Tam boš želela nekaj spremeniti, popraviti in narediti prostor za novo. Je to zdravje? Odnosi? Poslanstvo?

Vse je odvisno od tega, v kateri hiši imaš Vodnarja in na kateri planet v tvoji karti se veže ta sončni mrk. Ne pozabi, da mrki delujejo tudi kasneje – včasih sprožijo pritisk, zgodba pa se odvije šele v naslednjih mesecih. Včasih celo pozabiš nanj, dokler ne pride kot strela z jasnega.

Ni strašljivo. Je osvobajajoče.

Na dogodke tam zgoraj nimamo vpliva, imamo pa vpliv na čustva in reakcije, ki se ob tem sprožajo. Lahko vplivamo na to, kako zaznavamo situacijo, osebo ali dogodek.

Je nekaj groznega zato, ker želiš ostati še malo v vlogi žrtve? Ali pa je to nekaj, kar ti pomaga stopiti korak bližje k sebi, v svojo moč in energijo – ter zakorakati proti načrtu, ki si ga zapisala že dolgo, preden si prišla sem?