VSAK OD NAS JE PRIŠEL S SVOJO RANO

Danes ti povem, skozi katero točko jo vidimo v astrološki karti.

Da bolje razumemo simboliko izvorne rane, ki ji v astrologiji rečemo KIRON, se verjetno strinjate z mano, da je potrebno najprej razumeti zgodbo v ozadju in arhetipsko simboliko.

Kiron predstavlja bitje, ki mu pravimo kentaver, pol konja, pol človeka. Bil je sin Saturna in nimfe Filire. Spočet je bil z groznim dejanjem njegovega očeta, ko je posilil nedolžno nimfo.

Tukaj lahko hitro prepoznamo greh, dejanje, ki se je ustvarilo še preden se je Kiron rodil. Rano, ki jo skozi generacije nosimo vsi otroci. Nekaj, kar vsak od nas, ne glede na to, iz kje prihaja ali kakšne družine, prenaša naprej po svoji genetiki.

Genetika in DNK se prenašata, zgodba ter simbolika Kirona pa govori ravno o tej rani, ki jo otroci nosimo od staršev oziroma prednikov. Nič krivi, ampak postavljeni tukaj, da to razrešimo. Je pravično? Naj si na to vprašanje odgovori vsak sam.

Sama lahko rečem, da je vse tukaj z namenom. Če pričnemo z vprašanjem »Zakaj se to meni dogaja?«, trditvijo »to ni pravično«, vemo, da se je vklopil upor in posledično vloga žrtve, ki je povezana z egom.

Če se vrnemo h Kironu je odraščal stran od staršev, saj so se ga sramovali, vendar mu življenje ni obrnilo hrbta. K sebi so ga vzeli modreci, ki so ga učili o življenju. Astrologi, ki so ga učili o kozmičnih energijah. Zdravilci, ki so ga učili o telesu, in še mnogi drugi.

Enako velja za nas, ko se nam nekaj pripeti, kar nismo pričakovali. Življenje nam nikoli ne obrne hrbta, ampak dela za nas. Lahko gledamo skozi prizmo neprijetnosti ali skozi prizmo hvaležnosti, da nam je v vsaki neprijetni zadevi dana možnost, da oblikujemo svoje življenje najbolje, kar lahko.

Nekega dne ga je najboljši prijatelj v pijanosti po nesreči zadel s strupeno puščico v nogo. Ker je bil Kiron nesmrten, ni mogel umreti, vendar tudi rane ni mogel pozdraviti. Ta arhetipska prispodoba govori o ranjenem zdravitelju, ki je pomagal ogromno ljudem, vendar sam nosi rano, ki je ni mogel pozdraviti.

Kiron je točka v astrološki karti, ki opisuje našo izvorno rano. Tisto, s katero smo prišli na ta svet in nas spremlja skozi življenje, ki smo ga prišli izkusiti.

Tista rana, ki nas skozi razvoj spremlja in nam s prstom kaže, kje boli. Je del nas, skozi katerega je mogoč velik osebnostni premik, če smo le pripravljeni sprejeti in dovoliti. To še ni vse, saj velikokrat ravno s to izkušnjo pomagamo drugim, predvsem pa sebi.

Znano je, da ta rana ostaja in da vedno na neki ravni boli, dovolj jasno pa je tudi, da se iz te rane lahko vsak od nas nekaj nauči. Ali bolje, boli dokler ne razumemo, od kje izvira, kaj nas uči in kaj lahko s tem naredimo.

Če pogledam svojo izvorno rano, ki je povezana z družinsko dinamiko in očetom ter mojo lastno identiteto, sem bila na neki točki življenja zelo jezna na očeta. Na celotno njegovo družino in dinamiko, ki se je dogajala.

To je vplivalo na mojo identiteto, na mojo osebnost in izražanje. Nisem mogla biti dovolj samozavestna, nisem mogla zadihati s polnimi pljuči in se razvijati v samozavestno in odločno osebo. Dokler nisem dojela, da je to rana, ki jo nosim od generacij za nazaj, rana, ki je povezana z varnostjo, potrebo po izkazovanju materinske ljubezni, dotikih in objemih, ki so bili tako zelo potlačeni v moji družini.

Stavek »če bom pokazal čustva, bom lahko izgubil oblast nad seboj« je v moji družini zelo močno prisoten. Čustev in materinske ljubezni se ni smelo kazati. Potrebno jih je bilo potlačiti, se skriti in goniti za materialnimi dobrinami, ker samo tako si lahko varen. To je bilo prepričanje mojih prednikov.

Dokler tega nisem ozavestila, nisem mogla oprostiti očetu, da je z mojo mamo in nami počel enako, kot je to počel njegov oče z njegovo mamo. Dokler nisem videla dlje, skozi njegovo naučeno obnašanje, skozi njegovo bolečino in ščit, ki ga je postavil zato, da bi preživel. Do takrat nisem mogla spustiti bolečine in trpljenja. Zanimivo pa je, da ravno s to rano danes nudim največ svojim strankam.

Zaradi svoje rane pomagam “zdraviti” ljudi skozi sočutje, razumevanje, toplino in varnim okoljem, ki ga pričaram, ko prideš k meni.

Zato je moje mnenje, da tudi če je bil Kiron ranjen zdravitelj, ki sebe ni mogel pozdraviti, smo lahko mi tisti, ki rano pozdravimo. No, mi sami v polnosti ne, saj tudi jaz svoje rane nisem pozdravila sama. To sem lahko naredila s čudovitimi ljudmi, ki so me na moji poti osebne rasti spremljali in mi pomagali ozaveščati vzorce.

Enako je s tabo. Poskusi se spomniti, kaj je tista rana, ki jo nosiš od generacij nazaj. Lahko si jo prinesla s sabo in se je v otroštvu samo poglobila. Skozi ranjene odnose, prijateljstva, partnerstva ali doma v tvojem okolju.

Kaj te tako zelo boli in ne moreš spustiti? Kaj je tista rana s katero lahko pomagaš danes ostalim?